Chloromycetin 149

+

Anja Kori Mravlje V zadnjih dveh letih sta bila v Novi Gorici organizirana DVA veja nateaja na temo sredia prenove. Prvi se je nanaal na oblikovanje novonastalega trga Edvarda Rusjana (ob Eda centru) en preoblikovanje notranjega sredia mesta desde novega trga, preko trgovinske ulice hacer Bevkovega trga, drugi se je osredotoil na preoblikovanje Magistrale, osrednjega dela Kidrieve ulice, simbola mesta en spomenika prvotni zasnovi sprehajalia korza. Oba nateaja sta bila vabljena udeleili so se ga biroji arhitekturni en skupine, delujejo ki v Novi Gorici. V Novi Gorici Mestne Los alrededores ob razstavi nateajnih reitev Magistrala Celovita Prenova osrednjega dela Kidrieve ulice v Novi Gorici v sredo, 4. julija 2012 ob 17. uri v veliki dvorani novogorike Mestne hie organizirajo Okroglo mizo na temo prenove mestnega sredia. Saj poznate besede Edvarda Ravnikarja: Zgradili naj bi nekaj velikega, lepega en ponosnega, nekaj, kar bi sijalo preko meje. Nova Gorica, Arhitekturno moderne poizkus urbanistini, al correo ni zasijala v aru svojem. Zanos o izgradnji veliastnega mesta je (pre) hitro upadel. De prve ne povsem izvedene Ravnikarjeve ideje o mestu vaina provansalskim Nebom, por lo que se spreminjali urbanistini NARTI en ideje iskale Nove, ki bi mestu vdahnili ar veliastnega mesta. etudi pri urbanizmu na splono pravimo, da je mesto iva gmota, ki se razvija en pridobiva vedno nove izzive za nartovalce, v Novi Gorici ne gre za zgolj nedokonan Projekt, Ampak za vrsto nedokonanih ali neizvedenih projektov, ki so se med sabo izpodbijali. Ravnikarjeva ideja o zelenem mestu Nova Gorica je sasoma bledela (z analizo stanja en primerjavo med idejo en uresniitvijo se je leta 2009 ukvarjala skupina tudentov vaina mentorstvom profesorja dr. Alea Vodopivca). Mesto je v svojem razvoju spontano izoblikovalo svoj centro de la mesta. Ta se je na ustvaril Tako imenovani trgovinski ulici (arhitekt Marijan Vrtovec) en kasneje na Bevkovem trgu. Ob zaetnem navduenju nad magistralo kot mediteranskim korzom (smer SJ), por lo que v 70ih razmiljali predvsem o njenem preoblikovanju v, na imprimación, loveku bolj prijazne manje trge, saj por lo nartovalci kmalu ugotovili, da bo Toliko velik Prostor Teko zapolniti en ustvariti prijetno okolje ( Nova Gorica naj bi tela VSAJ 45000 prebivalcev, e daneses jih tu prebiva komaj 13500). Kasneje se je izoblikovala ideja, da je magistrala glavna nartovalska Poteza en hrbtenica razvoja, ki se bo v ohranjala sodobnem razvoju Nove gorice. Pouno, Ravno zaradi spotljivega odnosa hacer monumentalne ulice ni prilo hacer nobene realizacije en magistrala je POASI postajala osrednje mestno parkirie S pridobitvijo novejih zgradb z bogatimi mesto tvornimi programi (gledalika stavba, knjinica, ureditev parka ITD.) Ob obinskem travniku ob Magistrali en kasneje novih sredi trgovskih (Qlandija na na vzhodu en Supernova zahodu, ki poudarjata pravokotno OS) ter poslopja centro de Eda, se je v mestu oblikovalo cinco razlinih tok utripov ivljenja en s tem po potreba novi opredelitvi sredia mesta en njegovo oblikovanje. Poleg tega sodobno univerzitetno mesto, kot sí Nova Gorica rada ponaa, potrebuje nove programe v mestnem srediu, nova stanovanja en jasno vizijo mesta. Skozi razline reitve na nateajih en delavnicah, Tako imenovanih preverbah, ki so razmiljale o razlinih monostih razvoja mesta, se je izoblikovala ideja, da je magistrala glavna nartovalska Poteza en hrbtenica razvoja, ki se bo v ohranjala sodobnem razvoju mesta. Nova Gorica pa sí po mnenju pripravljavcev nateajev ne sme naslanjati nad izgubljeno prilonostjo v zgodovini, Ampak mora ustvariti nove urbanistine vrednote, razvoju prilagojene mesta v 21. stoletju. (Arhitekt Vinko Torkar, avtor urbanistinih idej v 90ih:. Dovolj je, da smo Ideji mesta postavili edinstven spomenik, bronasto maketo mestnega Centra, kakren naj bil bi) Magistrala, neko glavna Mestna vpadnica, naj torej Postane vzdolni trg, ki nudi monost aktivnega en meanov zadrevanja pasivnega. S svojim programom en estetsko ureditvijo naj k SeBI priklie en zadri Meane, da se tu druijo. nateajema Z por lo razpisovalci eleli pridobiti predloge en usmeritve za nadaljnje urejanje mestnega sredia en pridobiti predloge za oblikovanje vizije razvoja Nove gorice 2030. Zanimanje strokovne javnosti za kvalitetno urejanje Nove gorice en njenega Centra je veliko. Na vabilo se je odzvalo veliko tevilo povabljencev. V prvem nateaju ureditve trga Edvarda Rusjana je Komisijo v sestavi Mitja Trtnik, Toma Vuga, Niko Jurca, Kosta Jurkas, Jani Baver en Zoran UAJ prepriala avtorska skupina Domna Mozetia (avtorji Domen Mozeti, Simon Kerevan en Grega Klemeni). Prepriali modo z uspenim nadaljevanjem ideje Mestne pe ulice tako, da jo velikopotezno s iroko ploadjo novim trgom nadaljujejo proti jugu hacer avtobusne postaje en sí korektno vedejo hacer spomenika Ikarus. Ohranijo historino lokacijo, una z ga izienostjo prostora osvobodijo. Pri pripravi idejne zasnove por lo dobili napotke za mehkejo umestitev Erjaveve ulice v trg novonastali. V drugem nateaju si je komisija v sestavi Matej Aron, Toma Vuga, Niko Jurca, Ale uligoj en el prof. Janez Koelj (ki je, mimogrede, e Dalj asa sodeloval pri idejah urejanja mesta) izoblikovala smernice za urejanje Magistrale. Ideji Komisije se je najbolj pribliala reitev skupine Arco d. o.o./Studio Estrato, avtorjev mag. Polone Filipi, el dr. Petra Enka, Vladimirja Filipia, Marka Pretnarja en Primoa pacapana. Po njihovi zamisli naj magistralo zaeli e Letos urejati, Projekt pa naj bi bil zakljuen leta 2014. V Novi Gorici prihaja hacer sprememb Velikih. Ljudje Novosti en spremembe ponavadi sprejemajo s skepso en bojaznijo. (Nesojeni) nartovalci ponavadi izraajo vrsto nestrinjanj. Zatorej naj parafraziramo besede prof. Dr. Pavla Gantarja: Pred nami je torej ivahno vrenje nartovanja, protestiranja, usklajevanja, gradnje, rekonstrukcij torej vznemirljiva prihodnost, ki jo ni mogoe dobro napovedati. En je prav, da se je Zaela. e élite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.